Berem Transurfing realnosti prvi del Zelandove trilogoje.
Glavne ideje:
1. prostor različic: svoboda izbire
Z odnosom do stvari se ljudje naravnamo na določeno linijo izmed vseh možnih življenjskih linij (izbiramo svojo usodo, bolj ali manj zavestno).
2. ravnovesje
Vse v naravi teži k ravnovesju. Narava vedno išče najpreprostejše rešitve, torej rešitve, za katere je potrebno najmanj energije.
3. nihala: presežna energija
Vsa neuravnovešena občutja: strah, jeza, nemir, panika, krivda... ustvarjajo presežno energijo (ki je lahko pozitivna ali negativna), ki nas zaradi sevanja teh energijskih frekvenc naravna na tovrstne življenske linije (dobimo nazaj točno tiste življenjske izkušnje, ki so usklajene s temi občutji).
Nihala že obstajajo (socializacija- šola, družina...) in si pridobivajo energijo od privržencev. Predpostavljajo točno določen razplet dogodkov (dogovorjene reakcije), zato je bistveno, da naredimo karkoli drugače, da nihalo razblinimo ali pogasimo.
4. Pomembnost
Zniževanje pomembnosti dogodkom, stvarem, ki se dogajajo omogoča naravnanost na drugačen odnos do stvari in ljudi, bolj miren, ustrezen, effortless... Vsa neuravnovešena občutja imajo vzrok v dajanju prevelike pomembnosti dogodkom. V naravi so stvari nevtralne (niso dobre ali slabe), ljudje jim damo ovoj pomembnosti in s tem onemogočimo izbiro najbolj preproste in najboljše rešitve.
Skratka Zeland predlaga (podobno kot Tolle), da na življenje gledamo kot bi gledali gledališko predstavo...
***O občutku krivde: Zeland meni, da gre za čisto odvečno energijo. Krivda izhaja iz manjvrednostnega kompleksa in je naravnana na scenarij, ki pripelje do kazovanja (naravnan je na življenjske linije kaznovanja). Glede na to, da so stvari v naravi nevtralne, imamo pravico biti, to kar smo, ne da bi nas kdorkoli obsojal. Ko si to tudi dovolimo, se naravnamo na življenjske linije, ko nas nihče ne upa več užaliti.
**** O ljubezni: govori o brezpogojni ljubezni, ki jo opredeli kot : čustvo, ki si ne jemlje pravice lastiti si nekoga. Brez težnje po posedovanju in brez težnje, da bi nas drugi ljubil, se razblini tudi dramatično razmišljanje o tem, ali bo ljubezen uslišana, s tem pa se naravnamo na linijo, kjer izbiremo vzajmno ljubezen.
.
Glavne ideje:
1. prostor različic: svoboda izbire
Z odnosom do stvari se ljudje naravnamo na določeno linijo izmed vseh možnih življenjskih linij (izbiramo svojo usodo, bolj ali manj zavestno).
2. ravnovesje
Vse v naravi teži k ravnovesju. Narava vedno išče najpreprostejše rešitve, torej rešitve, za katere je potrebno najmanj energije.
3. nihala: presežna energija
Vsa neuravnovešena občutja: strah, jeza, nemir, panika, krivda... ustvarjajo presežno energijo (ki je lahko pozitivna ali negativna), ki nas zaradi sevanja teh energijskih frekvenc naravna na tovrstne življenske linije (dobimo nazaj točno tiste življenjske izkušnje, ki so usklajene s temi občutji).
Nihala že obstajajo (socializacija- šola, družina...) in si pridobivajo energijo od privržencev. Predpostavljajo točno določen razplet dogodkov (dogovorjene reakcije), zato je bistveno, da naredimo karkoli drugače, da nihalo razblinimo ali pogasimo.
4. Pomembnost
Zniževanje pomembnosti dogodkom, stvarem, ki se dogajajo omogoča naravnanost na drugačen odnos do stvari in ljudi, bolj miren, ustrezen, effortless... Vsa neuravnovešena občutja imajo vzrok v dajanju prevelike pomembnosti dogodkom. V naravi so stvari nevtralne (niso dobre ali slabe), ljudje jim damo ovoj pomembnosti in s tem onemogočimo izbiro najbolj preproste in najboljše rešitve.
Skratka Zeland predlaga (podobno kot Tolle), da na življenje gledamo kot bi gledali gledališko predstavo...
***O občutku krivde: Zeland meni, da gre za čisto odvečno energijo. Krivda izhaja iz manjvrednostnega kompleksa in je naravnana na scenarij, ki pripelje do kazovanja (naravnan je na življenjske linije kaznovanja). Glede na to, da so stvari v naravi nevtralne, imamo pravico biti, to kar smo, ne da bi nas kdorkoli obsojal. Ko si to tudi dovolimo, se naravnamo na življenjske linije, ko nas nihče ne upa več užaliti.
**** O ljubezni: govori o brezpogojni ljubezni, ki jo opredeli kot : čustvo, ki si ne jemlje pravice lastiti si nekoga. Brez težnje po posedovanju in brez težnje, da bi nas drugi ljubil, se razblini tudi dramatično razmišljanje o tem, ali bo ljubezen uslišana, s tem pa se naravnamo na linijo, kjer izbiremo vzajmno ljubezen.
.
Hej, kako kaj Transurfing?
OdgovoriIzbrišiZoran